Daljni veter se lenobno poganja preko gorskih hrbtov v dolino, katero zapuščajo še zadnji poletni sončni žarki, ki postopoma umro, kljub njihovem radovednem pogledovanju iznad temnega horizonta. Sedita tam na široko razprostrti jakni pod listnato streho starega hrasta fant in dekle. Zazrta en v drugega z začudenjem na njunih obrazih kot bi se prvič videla, čeprav sta ta kraj dobro poznala.
Ravno pred nekaj dnevi, ko sta posedala tu in si prvič izkazovala zaupanje, jo je fant prosil naj zamiži in na široko odpre usta. Po dolgem pregovarjanju in njenem napol sramežljivem omahovanju jo je končno prepričal v svoje. Ob njem se je vendarle počutila udobno, kot se človek večkrat počuti pri kakšni babici ob času kosila, zato se je zaupljivo nagnila proti njem, zaprla veke in na široko razprla ustnice. V pesti je fant stiskal regratovo lučko in takoj, ko je pred seboj zagledal rdečkasto grlo je vanj zarinil to ubogo rastlinico brez oklevanja in s hitrim gibom, da je še imel čas za naslajanje in žlehtni smeh. Dekle je zaradi vsega puha v svojem grlu začelo pokašljevati, se daviti in bljuvati, medtem ko so se ji solzile oči. Ko je končno izdavila zadnja semena njegove "šale" se je pognala proti njemu, ga zadela s polno težo svojega telesa, da sta se nekajkrat zavalila čez travnik, nakar sta obstala, ona sedeč na njem. Sunkovito mu je prikovala zapestja k tlom, medtem ko so njene napol priprte oči lovile sončno svetlobo in se lesketale od navlaženosti. Fant je dobil občutek, da se bo vsak čas prevrnila nanj, saj so njene ustnice pridobivale na teži in kmalu ga je prikrila senca njene glave. V prsih je začutil zbiranje vznemirjenja in pričakovanja in moral je spustiti nekaj sape, prav počasi, da ne bi zgledalo kot zavzdih (in prav to je bil). Prepustil se je in obležal v prijetni situaciji s prav smešnim izrazom na obličju. Zresnjen obraz dekleta se je spustil tik nad njegove ustnice, sedaj je svojo moč preusmerila ter spustila njegova zapestja, in nad njimi podržala kazalca ter sredinca, kot bi preverjala njegovo sapo. S konicami prstov je začutila njegovo vznemirjenje skozi vse hitrejše dihanje. Nagajivo se je nasmehnila in mu razprla ustnice. Še preden pa je fant uspel napeti vratne mišice, da bi se ji približal, ga je presenetil pritisk dlani njene proste roke, poln trave, regratovih lučk in še marsikaj poleg zemlje in korenin je napolnilo njegovo žrelo in nosnice. Še preden si je očistil zemljino s solznih kanalov je že videl oddaljujoče se meglene obrise dekleta.
Premaknila sta se bližje en drugemu, kajti postajalo je hladno. Dekle je svoje noge prestavilo fantu v naročje, takoj jima je postalo udobno in topleje. Položila je uho na njegovo ramo in spregovorila: "Hej, veš zadnjič...". Ni je več poslušal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar